- obratu
- du/ad.1. to do works2. ( lortu ) to achieve, bring about3. ( gorotz egin ) to defecate
Euskara Ingelesa hiztegiaren. M. Morris. 2009.
obratu
Look at other dictionaries:
obraţ — OBRÁŢ, obraţe, s.n. (înv. şi reg.) Veche unitate de lungime, egală cu 26,76 metri; (astăzi) măsură de lungime (nedeterminată), de obicei mică. – Din sl. obratŭ hotar . Trimis de baron, 19.01.2003. Sursa: DEX 98 OBRÁŢ s. (înv.) trăsură. (obraţul … Dicționar Român
obràt — 1 áta m (ȁ á) 1. glagolnik od obrniti: obrat glave / obrat na, v desno, levo; obrat na petah; obrat s celim telesom; obrat nazaj / kot izvrsten letalec zmore tudi hitre obrate / obrat ključa, krmila, ročice / žarg. motor s tri tisoč obrati na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povrátnik — a m (ȃ) 1. kdor se iz kraja začasnega bivanja vrne domov: ameriški povratnik je; vojni povratniki; povratniki iz taborišča, tujine / izseljenci povratniki // kdor pride po ozdravljenju znova na zdravljenje iste bolezni v zdravstveni zavod:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čȕdo — čȕd|o1 sr 〈N mn a/čudèsa, G čȗdā/čudésā〉 1. {{001f}}bibl. pojava ili čin u kojem se vidi djelo Boga mimo prirodnih zakona 2. {{001f}}nešto što se događa mimo očekivanja, predviđenog toka ili prirodnih zakona 3. {{001f}}razg. neobrazložen… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
čudo — čȕdo [b] (I)[/b] sr <N mn a/čudèsa, G čȗdā/čudésā> DEFINICIJA 1. bibl. pojava ili čin u kojem se vidi djelo Boga mimo prirodnih zakona 2. nešto što se događa mimo očekivanja, predviđenog toka ili prirodnih zakona 3. razg. neobrazložen… … Hrvatski jezični portal
désni — a o prid. (ẹ) 1. ki je na nasprotni strani telesa kot srce: desna noga, roka; vsa desna stran telesa je hroma; desno oko se mu rado solzi / desna rokavica za na desno roko ∙ ekspr. on je direktorjeva desna roka nepogrešljiv, najožji sodelavec // … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gostnína — e ž (ȋ) star. plačilo za storitev v gostinskem obratu: plačal je visoko gostnino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inženír — ja m (í) strokovnjak za tehniko z visoko izobrazbo: biti, postati inženir; načrt mu je naredil inženir; dobiti naslov inženirja / geodetski, gozdarski, gradbeni, strojni inženir; obratni inženir ki vodi delo v posameznem oddelku ali obratu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júžen — žna o prid., júžnejši (ú) 1. nanašajoč se na jug: a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozorógov — a o prid. (ọ̑) geogr., v zvezi kozorogov povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni povratnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljudjé — ljudí m mn., daj. ljudém, tož. ljudí, mest. ljudéh, or. ljudmí (ẹ̑) 1. množina od človek, razen 4: a) ta žival se boji ljudi; kipi predstavljajo bitja, ki so pol ljudje pol živali; prevoz ljudi in tovora; trupla ubitih ljudi; zdravniški poskusi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
